SPOMINSKO GLASILO NAŠA MISEL

Ob počastitvi žlahtne obletnice smo želeli oživiti »pozabljeni čas«, zato smo v spomin in zahvalo izdali 98 strani dolg zbornik, spominsko glasilo Naša misel, kjer smo izbrali besedila in grafike iz ohranjenih starih šolskih glasil Naša misel in drugih publikacij od leta 1977 do 2018. Z izbranimi in objavljenimi besedili 138 nekdanjih učencev naše šole želimo pri bralcu zgolj obujati spomine na pretekle šempetrske osnovnošolske dni, ujete v duhu časa, na katere smemo biti upravičeno ponosni.

Razdeljeno je na tri temeljne sklope, in sicer na prozo, z naslovom Rosen cvet v zavihku našega časa, poezijo, naslovljeno Esenca stiha, in nagrajena besedila, ki nosijo naslov Z državnim priznanjem ovrednotena besedila in drugje objavljena literarna dela učencev zadnjih let. Vsak sklop je obogaten z grafiko, ki je bila objavljena v glasilu Mlada misel, 1977/1978, in z drobci iz uvodnikov že objavljenih literarnih glasil – besedilom, ki bralca tega sklopa lirično nagovori.

Brali sva res izjemna besedila. Nekatera tudi tako izjemna, da sva se odločili in izbrali dve besedili istega avtorja, in sicer prozno in pesemsko besedilo. Teh je malo, a vendar si zaslužijo ponovno »prebujanje« v branje. Izbrana, naključno razvrščena besedila v spominskem glasilu so takšna, kot sva jih izbrskali in pretipkali iz izvirnika, tudi rokopisa, opremljena so z imenom in priimkom avtorja, razredom, naslovom dela ter letnico in kdaj tudi s številko izida, ponekod pa je navedeno samo šolsko leto. Morebiti so bila deležna majhnih popravkov (predvidevava, da so bile zgolj tipkarske napake), vsebinsko pa so ostala nespremenjena. Ravno zato želiva, da jih berete, razumete, (po)doživljate zgolj kot literarna besedila, kot odsev piščevega pogleda v določenem obdobju, zato ne odražajo ideologije tistega časa. Otrok – avtor čuti, sprejema, zavrača, se smeji, joče, hrepeni, izraža sebe, svoje doživljanje in čutenje, na svoj način oriše šolski dogodek, in to zapiše, ne glede na to, v katerem družbenem okolju odrašča. In tako je prav! Z izbranimi in objavljenimi besedili sva želeli pri bralcu zgolj obujati spomine na pretekle čase.

Izbirali sva in izbrali. Sebi po duši, tudi po vesti, kot je zapisal slovenski poet, a upava, da v dobro literature in njenih ljubiteljev. Upava, da boste uživali v besedilih, preko njih obujali spomine na dni v šoli, se nostalgično vrnili v čase, ki so v našem kraju in šoli puščali in pustili sledi! 

Barbara Cotič Papotnik in Valentina Toman Čremožnik